Istrska Malvazija Spitz

V velikem obsegu malvazij zavzema istrska prvo mesto, ampak ne sodi med najbolj uspevajoče. Korenine tega vina pa naj bi vsaj po ohranjenih gradivih izhajale iz Peleponeza. To področje je bilo kot nalašč narejeno za to sorto vina. Sicer so kasneje Benečani to trto razširili še po vsem Sredozemlju, celo na Kanarske otoke. V Istri se je prvič pojavila okrog 14. stoletja. Območja te vrste so segala od Rovinja do Tržaškega zaliva, pa vse do furlanskih dolin. Grozd te trte je srednje velik in valjast, lahko tudi raztresen in zelenkasto rumene barve. Jagode na grozdu so srednje debele in okroglaste ali elipsaste oblike s tanko kožico. Listje je petdelno, srednje veliko do veliko, temno zelene barve in na zgornji strani nagrbančeno s plitvo nazobčanim listnim robom. Trta ima najrajši flišna tla z dobro izpostavljenostjo soncu. Čas zorenja je dokaj dolg.

Vino je suho, zlato rumene barve z značilno dokaj intenzivno in cvetico in polno aromo. Visoka stopnja alkohola (po navadi okoli 12 %) in polnost tega vina z minerali, aminokislinami in glicerolom daje v dobrih letnikih odlično desertno vino, poznano pod imenom sladka malvazija. Malvazija se odlično poda beli ribi, školjkam, perutnini in nepikantnim sirom. Postrežemo jo temperirano od 10 - 12 °C.
Vino je znano po svoji kislosti, ki je diskretna, kar se odraža za malvazijo značilni cvetici, ki nastane ob primernem alkoholnem vrenju. Vino je svetlo rumenkaste barve tudi zlate, če so se trte nahajale v neposredni bližini morja. Tako nastane značilni mediteranski okus, ki ga pričara le prava lega ter shranjevanje vina v lesenih posodah. Okus vina je kot nalašč narejen za pitje ob številnih jedeh, npr. ob mineštrah, testeninah ter številnih ribjih jedeh. Uporablja se ga tudi kot aperitiv. Priporočljivo ga je postreči ohlajenega na 10 °C.V Istri in na Hrvaškem je tako kot v vseh sredozemskih deželah in državah vinogradništvo v krvi domačih ljudi, vinska trta pa najbolj tipična gojena kultura, ki že stoletja uspeva na tem srčastem polotoku v Jadranskem morju. Med najpomembnejšimi opisi Istre kot vinske pokrajine je tudi opis škofa Tommasinija iz Novigrada, ki ga je napisal v daljnem letu 1650. Tam opisuje celo 15 sort istrskega grozdja, med katerimi so bili najpomembnejši: prošek, muškat, rebula, refošk, teran, hrvatica, trebijan in malvazija.

“In posuere eleifend odio. Quisque semper augue mattis wisi. Maecenas ligula. Pellentesque viverra vulputate enim. Aliquam erat volutpat.”